Pri nakupu dvižne pisalne mize se kupci pogosto najprej osredotočijo na ceno, nosilnost ali videz. V praksi pa so za dolgoročno zadovoljstvo veliko pomembnejši drugi dejavniki, kot so stabilnost, kakovost mehanizma in zanesljiv servis.
Če želite, da bo miza dobro služila več let, priporočamo, da pozornost namenite predvsem naslednjim petim dejavnikom.
Stabilnost je najpomembnejši dejavnik pri nakupu dvižne pisalne mize. Miza je lahko na prvi pogled videti kakovostna, vendar se prava razlika pokaže pri vsakodnevni uporabi — predvsem pri delu v stoječem položaju in pri maksimalni višini.
Na stabilnost vplivajo:Težja, globlja in bolj debela podnožja so bistveno bolj stabilna. To je posebej pomembno pri večjih miznih ploščah, uporabi več monitorjev ali profesionalni pisarniški uporabi. Če se miza pri tipkanju maje, se monitor trese ali uporabnik nima občutka trdnosti, je uporabniška izkušnja hitro slaba, ne glede na vse ostale lastnosti.
SLIKA:
Razlika med dvostopenjsko (levo) in trostopenjsko (desno) nogo. Trostopenjska je stabilnejša, saj dodatni segment skrajša izteg vsakega dela noge.
Dvižna pisalna miza vsebuje veliko električnih in mehanskih komponent, zato je možnost okvar večja kot pri klasični pisalni mizi. Veliko proizvajalcev oglašuje večletno garancijo samo za motor ali mehanizem, medtem ko so v praksi pogostejše okvare na tipkovnici, kontrolni enoti ali napajalniku. Zato dolga garancija sama po sebi še ne pomeni veliko.
Pred nakupom je zato zelo pomembno preveriti:Dobra garancija ni samo dolga garancijska doba, ampak predvsem hitro reševanje težav in realna servisna podpora tudi več let po nakupu.
Na trgu obstajajo enomotorne in dvomotorne dvižne pisalne mize. Pri enomotornih je motor vgrajen v eni nogi, pogon na drugo nogo pa se prenaša preko mehanske osi. Pri dvomotornih pa ima vsaka noga svoj motor, zato mehanski prenos med nogama ni potreben.
Enomotorne mize so običajno cenejše, vendar so dvomotorne izvedbe bistveno bolj zanesljive.
Prednosti dvomotornih miz so predvsem:
Pri enomotornih modelih lahko ob dolgotrajni uporabi pride do obrabe mehanske osi, preskakovanja ali izgube sinhronizacije med nogama, kar pogosto pomeni dodatne servisne posege. Zaradi vseh teh razlogov smo enomotorne modele iz ponudbe popolnoma opustili. Danes ponujamo izključno dvomotorne dvižne mize, saj verjamemo, da so za resno in dolgoročno uporabo edina smiselna izbira.
SLIKA:
Enomotorno podnožje zgoraj, motor na desni nogi, mehanska os na levo nogo. Spodaj dvomotorno podnožje, motor je v vsaki nogi.
Glavni namen dvižne pisalne mize je pravilna ergonomija pri delu, zato je razpon višine eden ključnih dejavnikov pri nakupu. Optimalna višina mize je takrat, ko so ramena sproščena, zapestja v ravni liniji s podlaktjo, kot v komolcu pa znaša približno med 90° in 110°.
Dvižne mize imajo različne višinske razpone. Cenejši modeli imajo pogosto manjši razpon, medtem ko imajo kakovostnejši modeli zaradi boljše konstrukcije in trostopenjskih nog več možnosti prilagajanja.
Pomembno je predvsem:
Pri sedečem položaju lahko višino enostavno primerjate z obstoječo pisalno mizo, ki vam ustreza. Seveda se končna ergonomija dodatno prilagodi tudi z nastavitvijo pisarniškega stola.
Pri stoječem delu pa je ta podatek bistveno pomembnejši, saj višine ne moremo prilagajati drugače. Pred nakupom zato priporočamo, da v stoječem položaju izmerite razdaljo od tal do komolca in preverite, ali miza doseže ustrezno višino. To je še posebej pomembno pri višjih uporabnikih, saj veliko osnovnih modelov ne omogoča dovolj visoke delovne pozicije za udobno stoječe delo.
Veliko uporabnikov najprej vpraša: »Koliko kilogramov zdrži?«, vendar pri običajni pisarniški uporabi nosilnost skoraj nikoli ni težava. To je predvsem marketinški podatek.
Tudi osnovna podnožja imajo običajno nosilnost okoli 80 kg, največje mizne plošče pa tehtajo približno 20 do 35 kg. To pomeni, da tudi pri največjih ploščah ostane še veliko rezerve za monitorje, računalnike, tiskalnike in drugo opremo.
Tudi lezenje mize v statični poziciji skoraj nikoli ni težava, saj so podnožja zasnovana tako, da pod statično obremenitvijo zdržijo bistveno več kot pri samem dvigu. Da bi podnožje preobremenili do te mere, da bi začelo lesti ali popuščati, bi morali nanj naložiti tudi dvakrat ali trikrat večjo težo od nazivne nosilnosti.